Vฤasih se zgodi, da ฤetudi zmoremo in znamo sooฤiti se z realnostjo โ z resnico โ postanejo โ๏ธ edini naฤin preลพivetja : obrezovanje.
Pomembno je priznati, da na naลกem ยปvrtuยซ rastejo stvari, ki potrebujejo nego : vฤasih tudi rez. Ne zato, da bi uniฤili, temveฤ da bi ohranili.
Ne zato, da bi zbeลพali, temveฤ da bi zaลกฤitili nekaj krhkega v sebi.
Spomnim se svojega prvega temaฤnega obdobja โ za katerega se je kasneje izkazalo, da niti ni bilo tako zelo temaฤno.
Takrat sem prijateljici natipkala poslovilno sporoฤilo.
Napisala sem ji, da je v redu, ฤe prekineva odnos. Da bom zmogla, tudi ฤe se nikoli veฤ ne vidiva.
Danes sem ji hvaleลพna, da je med vrsticami prepoznala nekaj, ฤesar sama nisem znala ubesediti. Poklicala me je.
Podrobnosti najinega pogovora so z leti zbledele. Kar pa je ostalo, je spoznanje: vsaka od naju je odmik, tiลกino in zatiลกje razumela po svoje.
Njej se je zdelo, da mi daje prostor โ ker sem bolj samotarske narave. Meni pa je ta praznina pomenila zapuลกฤanje.
In zato sem posegla po ลกkarjah. โJaz bom prej tebe kot ti mene.โ
To je bil moj status quo v odnosih.
Danes vem, da obrezovanje ni vedno beg. Vฤasih je samo strah, preobleฤen v moฤ.
In vฤasih je najveฤji pogum prav to, da ลกkarje odloลพimo.
// KONEC 3. DELA
