Category: #everythingelse
#𝚜𝚒𝚟𝚊
Prosila sem ga,
če lahko ponovno začneva
na najnovejši #varnostniKopiji. 💾:
Brez oklevanja je rekel:
»Ne več« ✂️ in me je odrezal.
⬛️
Kruto?
Morda.
⬜️
A to sem vzela kot #blagoslov :
Ne potrebujem takih, ki obupajo;
Potrebujem nekoga, ki bo vztrajal.
ORIGINAL TEXT IN ENGLISH IS AVAILABLE IN FEATURE PHOTO SLIDER
I say #nomore &
part of #wristcutter: A Love Story / IN WRITING
continue on my own ✊🏻🩶
🔴#red or 🔵 #blue ? #wristcutter: A LoVe Story 0
KRIZNI ŠTAB
Navada je, da se po vsakem dejanju poimenovanem “Sfuzlalo se mi je” zgodi sestanek Kriznega štaba.
Krivda nikoli ne zamuja in je zmeraj prva – oziroma, tako vsaj misli.
Kot ponavadi, ima tudi tokrat na svojih ramenih preveč teže in zato ne opazi, da se v zadnjem kotu sobe umirja Jeza, na nasprotni strani sobe pa Žalost pospravlja nastalo razdejanje.
Medtem ko Krivda odlaga svoj tovor (nahrbtnike, jakne) v sobo številka 19 prišepa tudi Uboga Jera.
Komaj se premakne do stola, na katerega se vsede in nato glasno zavzdihne.
“Ah, sploh te nisem opazila,” reče Krivda.
Jera jo začudeno pogleda in ponovno glasno zavzdihne.
“Ali bi se ti malo razbremenila?” vpraša Krivda.
Jera premeri Krivdo od pet do glave, zamaje z glavo enkrat v levo, enkrat v desno in nato spet v levo:
“Joj, pa saj imaš že čisto uničena ramena. Si razmišljala, da bi kupila nov nahrbtnik, tak, ki bi se ergonomsko bolje prilagajal tvojemu telesu?”
Krivda jo sramežljivo pogleda in ji z glavo pokaže na kup prtljage pri vhodu sobe.
“Oohhhhh….” ponovno zavzdihne Jera in se skrije v klobčič.
“Saj ni hudega, veš. Sem že navajena.” reče Krivda.
Iz druge strani sobe se zasliši glasen *POK*.
Jeza z glavo udari v steno, tako da nastane razpoka, Žalost pa se zaradi poka zdrzne in prevrže stol.
“Aaaaaaagghgghhhhhh!!!” se zadere Jeza in se obrne proti Krivdi.
“ODNAVADI SE ŽE TEGA! Zaradi tvojega zbiranja bremen smo se ponovno znašli tukaj!”
“Joj, oprosti. Oprosti! Saj vem, saj vem! Prosim, umiri se. Nisem nalašč! Jooooj.. zelo mi je žal.” se brani Krivda.
“Aaaaaaagggghhhhhhh!” se ponovno razburja Jeza. “Nehaj se opravičevati!! Že tristo krat smo ti povedali….:”
“Jooj, saj vem, saj vem. Op…..” preden uspe dokončati opravičilo ji Jeza nameni oster pogled in ji z glasno kretnjo pokaže, da naj bo raje tiho.
Iz hodnika je možno slišati pogovarjanje, ki postaja čedalje bolj glasno.
“Oh, vi ste pa spet med prvimi.” reče Motnja, ko se prikaže na vratih. “Punci hitro, družba nas že čaka!”
Jeza glasno prhne, Žalost pa začne netrudno glasno jokati. Jeza nato izdavi ponovno glasen “AGH”, pristopi do Žalosti in ji pomaga na noge.
Motnja se medtem odpravi do mize, sede na stol in svoje dolge noge odloži na mizo.
“Punci, hitro zasedita svoja mesta.”
“Kaj pa moški?” sam pri sebi zamrma Jeza in se nato obrne proti Motnji:
“Zakaj pa takšna naglica, saj manjka še pol štaba!” reče Jeza, ko se z Žalostjo približuje mizi.
“Ah Jeza, danes jih ne bo.”, reče Jera.
“Kako to misliš, da jih ne bo?”, besni Jeza.
“Danes imajo nujne opravke.”
“Kakšne nujne opravke? Sestanek kriznega štaba je NUJEN OPRAVEK!” reče Jeza in s pestjo udari po mizi.
Uboga Jera se od strahu zdrzne in zvije iz svojega varnega klobčiča.
Motnja mu nameri strog pogled in nakaže, naj sede. Nato pogleda proti vratom in se zadere: “PUNCIIIIIIIII!!!”
V prostoru se prikažeta dve drobni postavi – ena je črne, druga pa bele barve. Migetata gor, dol, levo in desno – kot da bi lebdeli.
“Ohh… sedaj se počutim še slabše.” reče Jera in se objame.
“Hihihiihihih,. Hihihiihihih.” , se oglašata postavi.
… Se nadaljuje. Ali pa tudi ne. Tekst je nastal 29. decembra 2022.
Blind in the Light
It’s like you know all the masks, hiding behind people’s pasts;
But you still let go, lose the grip, so they won’t fall.
How many times will you have to burn to the ashes and feel like you were reborn? And you know that there is just no point of return.. they wont return..
Cute letters and songs are (cover of ) Pain in Disguise.
Words are the same, just senders collide, right into the wall of power and light.
‘Cause I won’t change, there’s no point to hide, and all the mistakes I’ve made are cuts beneath my pride.
Rotting inside, and I can’t lie, my bones can’t take the darkness; I am already blind in this light.
PREVOD: SLEPA V SVETLOBI
Kot da poznaš vse maske, ki se skrivajo za preteklostjo ljudi;
Ampak vseeno jih spustiš, izgubiš oprijem, da ne bi padle.
Kolikokrat boš moral zgoreti do pepela in se počutiti, kot da si se ponovno rodil?
In veš, da ni več točke vrnitve … ne bodo se vrnile …
Ljubka pisma in pesmi so bolečina v preobleki. Besede so enake, le pošiljatelji trčijo, naravnost v zid moči in svetlobe.
Ker se ne bom spremenila, ni smisla se skrivati in vse napake,
ki sem jih naredila, so ureznine pod mojim ponosom.
Gnijem v sebi in ne morem lagati, moje kosti ne prenesejo teme;
v tej svetlobi sem že slepa.
What Was Left of My Light?
If people would feed on sadness, maybe then I would not rip out my heart.
Mistaken to think that the outside World will care as much as I, to love and shine, to smile and fly.
Not so long ago, I gave up my wall of pain, changed it with a sword, that only massacred my heart into a hole;
how to fight now, when I abandon my soul, to the dark, so you could steal my light, at least what was left of it.
I knew it from the beginning, and oh, how again I didn’t listen to my mind full of threats. Have I confused thrill with love and hate with sympathy, only to be hurt again in the end?
PREVOD: KAJ JE OSTALO OD MOJE SVETLOBE?
Če bi se ljudje hranili z žalostjo, si morda ne bi iztrgala srca.
Motila sem se, ko sem mislila, da bo zunanjemu svetu toliko mar kot meni, da bom ljubila in sijala, se smejala in letela.
Ne tako dolgo nazaj sem se odpovedala svojemu zidu bolečine, ga spremenila z mečem, ki je le raztrgal moje srce v luknjo; kako naj se borim zdaj, ko prepuščam svojo dušo temi, da bi mi lahko ukradel svetlobo, vsaj tisto, kar je od nje ostalo.
Vedela sem že od začetka in oh, kako spet nisem poslušal svojega uma, polnega groženj. Sem zamenjala navdušenje z ljubeznijo in sovraštvo s sočutjem, le da bi bila na koncu spet prizadeta?