Oziroma premalo divja in celo premalo nežna.
PISANJE
#𝚜𝚒𝚟𝚊
Prosila sem ga,
če lahko ponovno začneva
na najnovejši #varnostniKopiji. 💾:
Brez oklevanja je rekel:
»Ne več« ✂️ in me je odrezal.
⬛️
Kruto?
Morda.
⬜️
A to sem vzela kot #blagoslov :
Ne potrebujem takih, ki obupajo;
Potrebujem nekoga, ki bo vztrajal.
ORIGINAL TEXT IN ENGLISH IS AVAILABLE IN FEATURE PHOTO SLIDER
I say #nomore &
part of #wristcutter: A Love Story / IN WRITING
continue on my own ✊🏻🩶
🔴#red or 🔵 #blue ? #wristcutter: A LoVe Story 0
What Was Left of My Light?
If people would feed on sadness, maybe then I would not rip out my heart.
Mistaken to think that the outside World will care as much as I, to love and shine, to smile and fly.
Not so long ago, I gave up my wall of pain, changed it with a sword, that only massacred my heart into a hole;
how to fight now, when I abandon my soul, to the dark, so you could steal my light, at least what was left of it.
I knew it from the beginning, and oh, how again I didn’t listen to my mind full of threats. Have I confused thrill with love and hate with sympathy, only to be hurt again in the end?
PREVOD: KAJ JE OSTALO OD MOJE SVETLOBE?
Če bi se ljudje hranili z žalostjo, si morda ne bi iztrgala srca.
Motila sem se, ko sem mislila, da bo zunanjemu svetu toliko mar kot meni, da bom ljubila in sijala, se smejala in letela.
Ne tako dolgo nazaj sem se odpovedala svojemu zidu bolečine, ga spremenila z mečem, ki je le raztrgal moje srce v luknjo; kako naj se borim zdaj, ko prepuščam svojo dušo temi, da bi mi lahko ukradel svetlobo, vsaj tisto, kar je od nje ostalo.
Vedela sem že od začetka in oh, kako spet nisem poslušal svojega uma, polnega groženj. Sem zamenjala navdušenje z ljubeznijo in sovraštvo s sočutjem, le da bi bila na koncu spet prizadeta?
Blind in the Light
It’s like you know all the masks, hiding behind people’s pasts;
But you still let go, lose the grip, so they won’t fall.
How many times will you have to burn to the ashes and feel like you were reborn? And you know that there is just no point of return.. they wont return..
Cute letters and songs are (cover of ) Pain in Disguise.
Words are the same, just senders collide, right into the wall of power and light.
‘Cause I won’t change, there’s no point to hide, and all the mistakes I’ve made are cuts beneath my pride.
Rotting inside, and I can’t lie, my bones can’t take the darkness; I am already blind in this light.
PREVOD: SLEPA V SVETLOBI
Kot da poznaš vse maske, ki se skrivajo za preteklostjo ljudi;
Ampak vseeno jih spustiš, izgubiš oprijem, da ne bi padle.
Kolikokrat boš moral zgoreti do pepela in se počutiti, kot da si se ponovno rodil?
In veš, da ni več točke vrnitve … ne bodo se vrnile …
Ljubka pisma in pesmi so bolečina v preobleki. Besede so enake, le pošiljatelji trčijo, naravnost v zid moči in svetlobe.
Ker se ne bom spremenila, ni smisla se skrivati in vse napake,
ki sem jih naredila, so ureznine pod mojim ponosom.
Gnijem v sebi in ne morem lagati, moje kosti ne prenesejo teme;
v tej svetlobi sem že slepa.
Smej se pogosteje
Včasih se pozabim smejati. Oziroma je, kot da se ne znam.
Največkrat takrat, ko poteptam svojo iskrico.. ampak dokler jo znam ponovno zanetiti, mi ne bo hudega. ![]()
![]()
“Sky is the limit.” 💙
Kolikokrat sami sebi postavljamo omejitve & se ujamemo v lastne strahove? Zakaj? Kaj pa lahko izgubiš če greš malo izven udobja
?
Zakaj pa ne?
Česa te je strah?
Osvobodi se verig!
•
In ja. “Grozno je.”
Stavek, ki si ga v glavi velikokrat rečem/ponavljam.
Ampak kaj je GROZNO?
•
Poskušam bolje analizirat to besedo. Ta ‘grozno je’ poskušam zamenjati z nečim, kar me bo spodbudilo.
Učim se.
Korak po korak.
EMOcionalna debilnost
Večji problem od Corone je virus, ki se imenuje EMOCIONALNA DEBILNOST.
Med najpogostejše simptome spada nezmožnost za ‘resne’ pogovore in posledično pomanjkanjee ‘globine’ v odnosih. Zelo pogosta je tudi sposobnost ignoriranja problemov in težav.
Kajti najlažje je pogledati vstran in ostati tiho. Lažje se je utopiti.
Kaj pa sploh čutiš?
Ali si sploh srečen?
Kaj si želiš?
Po čem hrepeniš?
Zakaj verjameš da ni možno, da bi bilo drugače?
Pa saj ne veš.
Ne znaš drugače. In niti ne (z)moreš.. ker se tega nisi naučil. Kako pa bi? Saj pa tega ne znaš.
Čeprav, morda pa te osebe problemov res nimajo. 🤔 In sem jaz “samo” občutljiva. 😂 #sarkazem
“Divja”
Oziroma premalo divja in celo premalo nežna.
Ampak naposled pride dan, ko ugotoviš da je edina najbolj pomembna stvar to, da verjameš VASE!
Singing = <3
Singing was always a big deal in my life. Since I was a little girl, I sang a lot. I had a plastic radio (back then with a cassette tape) and microphone. At some point my parents needed some break from my singing, so they sent me to our neighbors.
When neighbors saw me standing in front of their door, they thought: “Oh no, there she goes again, the Little singer.”![]()
I can’t say that I always had a beautiful or great voice but I was persistent. It took me quite some time to start with my first singing lessons – at the end of the high school. I have no idea why, but there were a lot of rejections related to my voice when I was growing up. I was never “good enough” to be accepted in music schools.
But at some point I finally had some luck by my side
and I started training my vocal technique with Mojca Potrč at her Studio Primo.
This story doesn’t end here (as it leads to another chapter) but for now let’s leave it here until next time. ![]()
p.s. Never ever give up! ![]()
![]()
V iskanju sive: 1. košček
“Slowly biting, piece by piece.”
Odplavam.
Bodisi v temo
ali v iluzijo.
Izgubim ‘sivo’,
ki predstavlja trdna tla
pod mojimi nogami.
(Realnost 🌏)
Tok misli je premočan.
V obeh primerih me odnese-
v ocean. 🌊
Borim se z vrtincem,
ki me vabi v svoje kremplje.
Plavam na dnu in iščem zvezde.
🌟
Kje je siva? Nad gladino, kjer se dušim? 😷
Zrak zamenjuje strah in sence se spreminjajo v črnino. ⬛️
⬜️ Odletim, da najdem sivino -
a kaj, ko s tem v resnici bežim,
saj vsak dotik predstavlja bližino – ki se je bojim. 🙅🏻♀️
———————
🕶🧠🔘
V iskanju sive: 2. košček
“??????? ????????”
Temni trenutki.
Poden od podna.
Luknja. Brezno.
// Ko te ovijejo neprijetne misli in občutki.
Takrat jok ne pomaga.
Tudi dretje ne.
Telo se utrudi.
Takrat več ne zmoreš:
samo si, v svojem črnem kvadratku. ⬛️
Otopelost.
Praznina.
Brezup.
?
Najhuje je, ko več ne občutiš. Oziroma.. občutiš Praznino.
Postaneš praznina.
Enačiš se s praznino.
(Ampak vedi da nikoli NIKOLI nisi praznina! Ta praznina je le en delček v vsej celoti)
In prav v takih trenutkih je najbolj pomembno, da prikličeš tisti droben mali mičkeni žarek svetlobe/moči/poguma/upanja, ki ga imaš v sebi. ✨
In veš, čim se prebudi ta Bojevnik / Bojevnica, svet začenja postajati drugačen. ?
Res je, da se to ne v zgodi v trenutku. S ▪️ in ▫️zgolj kreiraš svojo novo ???? ?????.
Košček po košček Belih kvadratkov ◽️ /*???? ?? ??????? ??????* / kakšna druga izmed trilijon možnih tehnik {DIHANJE} + koščki Črnih kvadratkov ◾️ in počasi se bo tudi Praznina napolnila.
?
V iskanju sive: 3. košček
“No tears to hear,
No laughs to see,
Is someone screaming?”
Včasih je res brezupno obupno.
Brez upanja/volje/energije/s črnimi in težkimi mislimi obtičim v črnem Kvadratku. ⬛️
Hvaležna pa sem, da je takšnih trenutkov čedalje manj.. 🙌🏻
Da ohranjam balans med Črnim in Belim Kvadratkom. 🤍
In ja, četudi ima vso to doživljanje/čutenje v ekstremih ⬛️ veliko težo, ima doživljanje/čutenje v ⬜️ toliko večji proti utež… ko te odnese…. 🌈
Včasih tako zelo, da izgubiš trdna tla pod nogami.. odplavaš/v višave & sanjarjenje… v upanje. ✨
Svet s temi Črno-Belimi očali je.. takšen.. nenavaden. Včasih boleč. Včasih čudovit. Ampak še lepši je, ko ta očala snamem… ko zaupam. ⚡️ Takrat, ko se soočim & si dovolim čutiti v vseh odtenkih… 🌫 & 🌈
Hvala, ker bereš. ❤️ Upam, da ima tvoja slika čimveč belih kvadratkov == drobnih fragmentov == doživljanje miru == hvaležnost == spokojnost ==▫️





