Oziroma premalo divja in celo premalo nežna.
PISANJE
Smej se pogosteje
Včasih se pozabim smejati. Oziroma je, kot da se ne znam.
Največkrat takrat, ko poteptam svojo iskrico.. ampak dokler jo znam ponovno zanetiti, mi ne bo hudega. ![]()
![]()
“Sky is the limit.” 💙
Kolikokrat sami sebi postavljamo omejitve & se ujamemo v lastne strahove? Zakaj? Kaj pa lahko izgubiš če greš malo izven udobja
?
Zakaj pa ne?
Česa te je strah?
Osvobodi se verig!
•
In ja. “Grozno je.”
Stavek, ki si ga v glavi velikokrat rečem/ponavljam.
Ampak kaj je GROZNO?
•
Poskušam bolje analizirat to besedo. Ta ‘grozno je’ poskušam zamenjati z nečim, kar me bo spodbudilo.
Učim se.
Korak po korak.
“Divja”
Oziroma premalo divja in celo premalo nežna.
Ampak naposled pride dan, ko ugotoviš da je edina najbolj pomembna stvar to, da verjameš VASE!
Singing = <3
Singing was always a big deal in my life. Since I was a little girl, I sang a lot. I had a plastic radio (back then with a cassette tape) and microphone. At some point my parents needed some break from my singing, so they sent me to our neighbors.
When neighbors saw me standing in front of their door, they thought: “Oh no, there she goes again, the Little singer.”![]()
I can’t say that I always had a beautiful or great voice but I was persistent. It took me quite some time to start with my first singing lessons – at the end of the high school. I have no idea why, but there were a lot of rejections related to my voice when I was growing up. I was never “good enough” to be accepted in music schools.
But at some point I finally had some luck by my side
and I started training my vocal technique with Mojca Potrč at her Studio Primo.
This story doesn’t end here (as it leads to another chapter) but for now let’s leave it here until next time. ![]()
p.s. Never ever give up! ![]()
![]()
V iskanju sive: 1. košček
“Slowly biting, piece by piece.”
Odplavam.
Bodisi v temo
ali v iluzijo.
Izgubim ‘sivo’,
ki predstavlja trdna tla
pod mojimi nogami.
(Realnost 🌏)
Tok misli je premočan.
V obeh primerih me odnese-
v ocean. 🌊
Borim se z vrtincem,
ki me vabi v svoje kremplje.
Plavam na dnu in iščem zvezde.
🌟
Kje je siva? Nad gladino, kjer se dušim? 😷
Zrak zamenjuje strah in sence se spreminjajo v črnino. ⬛️
⬜️ Odletim, da najdem sivino -
a kaj, ko s tem v resnici bežim,
saj vsak dotik predstavlja bližino – ki se je bojim. 🙅🏻♀️
———————
🕶🧠🔘
V iskanju sive: 2. košček
“??????? ????????”
Temni trenutki.
Poden od podna.
Luknja. Brezno.
// Ko te ovijejo neprijetne misli in občutki.
Takrat jok ne pomaga.
Tudi dretje ne.
Telo se utrudi.
Takrat več ne zmoreš:
samo si, v svojem črnem kvadratku. ⬛️
Otopelost.
Praznina.
Brezup.
?
Najhuje je, ko več ne občutiš. Oziroma.. občutiš Praznino.
Postaneš praznina.
Enačiš se s praznino.
(Ampak vedi da nikoli NIKOLI nisi praznina! Ta praznina je le en delček v vsej celoti)
In prav v takih trenutkih je najbolj pomembno, da prikličeš tisti droben mali mičkeni žarek svetlobe/moči/poguma/upanja, ki ga imaš v sebi. ✨
In veš, čim se prebudi ta Bojevnik / Bojevnica, svet začenja postajati drugačen. ?
Res je, da se to ne v zgodi v trenutku. S ▪️ in ▫️zgolj kreiraš svojo novo ???? ?????.
Košček po košček Belih kvadratkov ◽️ /*???? ?? ??????? ??????* / kakšna druga izmed trilijon možnih tehnik {DIHANJE} + koščki Črnih kvadratkov ◾️ in počasi se bo tudi Praznina napolnila.
?
V iskanju sive: 3. košček
“No tears to hear,
No laughs to see,
Is someone screaming?”
Včasih je res brezupno obupno.
Brez upanja/volje/energije/s črnimi in težkimi mislimi obtičim v črnem Kvadratku. ⬛️
Hvaležna pa sem, da je takšnih trenutkov čedalje manj.. 🙌🏻
Da ohranjam balans med Črnim in Belim Kvadratkom. 🤍
In ja, četudi ima vso to doživljanje/čutenje v ekstremih ⬛️ veliko težo, ima doživljanje/čutenje v ⬜️ toliko večji proti utež… ko te odnese…. 🌈
Včasih tako zelo, da izgubiš trdna tla pod nogami.. odplavaš/v višave & sanjarjenje… v upanje. ✨
Svet s temi Črno-Belimi očali je.. takšen.. nenavaden. Včasih boleč. Včasih čudovit. Ampak še lepši je, ko ta očala snamem… ko zaupam. ⚡️ Takrat, ko se soočim & si dovolim čutiti v vseh odtenkih… 🌫 & 🌈
Hvala, ker bereš. ❤️ Upam, da ima tvoja slika čimveč belih kvadratkov == drobnih fragmentov == doživljanje miru == hvaležnost == spokojnost ==▫️
V iskanju sive: 4. košček
Preteklo leto sem se vse preveč identificirala s ‘temo’.. z etiketami.. s travmami & potlačenimi občutki. Z vsem, kar ni OK. Z vsem, kar ‘moram’ spremeniti, odstraniti. Imela sem prepričanje da ti moji Črni kvadratki pač niso OK.
Ampak potem sem doživela (še enega) izmed tistih AHA momentov (in verjamem, da jih bom še veliko.. ker pač… AHA momenti so tisti nujno pomembni/potrebni prebliski v tem procesu 💡).
Ta Črni kvadratek ⬛️ je v bistvu samo en majhen košček. Del celotne slike: ki je pa sestavljena iz večih Črnih IN Belih kvadratkov. ▪️▫️◾️◽️
Draga moja, tvoja Siva slika je sestavljena tako iz Belih kot iz Črnih koščkov. In vsi ti koščki so pomembni & nujni, saj brez njih, ne bi bilo Sive slike. 🌫
p.s. Rada te imam, v vseh odtenkih črne in bele. 🖤🤍
V iskanju sive: 5. košček
“Faking Borderline.”
Veš, začetek kreiranja Sive slike je bil težak. Ampak saj veš:
Vsak začetek je težak.
Strah pred neznanim.
Start() function {
⬛️ razbiješ na koščke.
& ⬜️ se razširi.
}
while ◼️ > ◽️repeat;
~~~~~~~~~~~~~~~~~
Si vsepovsod;
V črni in v beli.
V ⬛️ ali ◽️.
Vsepovsod;
Ali v najtemnejši luknji svojega bitja ali pa nekje visoko.V obeh primerih si preveč v glavi. Ali v črnih. Ali v belih sferah.
Si.
Ampak nisi na meji.
Četudi si “mejna”.
A si vsepovsod drugje;
Samo ne v trenutko.
Nisi tukaj in sedaj.
Vdih.
Izdih.
V redu je.
Varna si.
Vdih.
Izdih.
(Ob)čuti.
V iskanju sive: 6. košček
“Pet sekund poguma.”
Že od začetka mojih ‘težav’ z anksioznostjo/paniko/izpadi joka/agresije/brezvoljnostjo/razmišljanje oziroma želja po samomoru/depresijo odklanjam medikamentalno pomoč. 💊 Morda metek v glavo in občasno brutalno mučenje. 🧠🦠
Ne gre se za to, da bi me bilo sram, če bi jemala tablete ampak bolj za dejstvo da ne verjamem, da obstaja čudežna tabletka, s katero bi bila rešena mentalnih bitk. 🤯
Morda bi svoje misli s tem utišala, ampak… prav zaradi tega tiščanja in pometanja pod predpražnik sem pred nekaj leti pristala, kjer sem. (Na samem robu. Mejnem robu: {zavoljo tega mi tudi ‘izključno’ tablete ne bi pomagale pri pre-programiranju/pre-vzgoji same sebe … ampak to je zgodba za kdaj drugič})
In če več ne znaš funkcionirati sam s sabo/svojimi mislimi ker ti otežujejo življenje ni OK. ❌ Ni ok, ce ti vsakodnevni opravki, situacije, odnosi oziroma življenje nasploh predstavlja muko, trpljenje, nesmisel, brezup…
Rada bi povedala, da obstaja pot in da obstajajo različni načini, kako lahko izboljšaš kakovost svojega življenja: da začneš Živeti na polno! 🙌🏻 Brez strahu ali obsojanja!
Vsekakor pa so za to potrebni čas, vztrajnost, potrpežljivost in pa vera//(za)upanje. 🤍⚡️
Med črno in belo najdi sivo. 😉
{Ja.. seveda so vmes tudi drugi čudoviti (barvni) odtenki, ampak v določenih obdobjih je že iskanje sivine j***n podvig, kaj šele dodajanje barv. 🌈 }
Če bi mi kdo pred enim letom rekel, kaj vse se lahko spremeni v ENEM letu, mu ne bi verjela. 💫
Ampak faaak… lahko se!
Preveč si želimo “na hitro”. Ne gre takoj iz ⬛️ v ⬜️.
Včasih je pravi 🤯.





