Category: 𝚜𝚒𝚟𝚊

Kdaj bo dovolj?
Kdaj bo dovolj, da bo ta mozaik “popoln”/cel/sestavljen… ?

Trudiš se & želiš sestaviti razbite košče ‘nazaj’ v sivo sliko.. ampak… rada bi da sprejmeš, da ti ne bo uspelo. Vsaj ne na način, kot si zamišljaš. 🤷🏻‍♀️

Popravljaš, prestavljaš, prelagaš…

F*

Sprejmi se že enkrat.
Sprejmi se v vseh odtenkih sive. V vseh niansah ‘Črne’ IN ‘Bele’.

F* Iva, F* F*🤦🏻‍♀️

Tvoja siva slika je v bistvu že sestavljena………

Po analizi/raziskovanju/pogovorih spoznavam, da nas je “tam zunaj” veliko ‘borderlajnerčkov’.

In ugotavljam, da vso to etiketiranje
nima smisla. Vsaj ne ‘pravega’.
Karkoli je že ‘prav’/normalno. 🤷🏻‍♀️

Saj tukaj sploh ni nič ‘narobe’;
le to da komunikacija ne štima.
Prihaja do neskladja, nerazumevanja. Šum v komunikaciji…

(Prvo neskladje je to, ki ga imaš sam s sabo, in drugo je tisto, ki ga imaš z zunanjim svetom/okolico. )

Za drugi pol smo (pre)občutljivi.
Za nas pa je ‘drugi pol’ (pre)grozen.

Saj samo po sebi ni napačno/pravilno,
le vsak deluje v svojem ekstremu.

Ples Bele in Črne.

Ples Ljubezni in Strahu.

If ⬛️ > ⬜️
{
Function.Splitting.turn(“on”);
}

Ampak v želji, da bo tvoja Siva slika čimbolj stabilna/realna/ne-boleča/prijetna… bi zelo rada, da si začneš zaupati.

Rada bi, da verjameš vase in predvsem to, da nase nehaš gledati kot na nekoga, ki ‘mora spremeniti svoje občutljivo jedro’.

Tvoja “občutljivost” je pokazatelj OBČUTKOV – ti pa so na spektru ⬜️ in ⬛️.

In vem.. včasih zaradi tega čutenja (v ekstremih ⬛️) boli tako zelo, da bi najraje izpuhtel/a, zaspal/a, izginil/a.. umrl/a.. ampak rada bi da se v takšnih momentih opomniš, da je to samo v trenutku.. ne bo trajalo!

Dodaj košček po košček ▫️▫️▫️ in kreiraj Sivo sliko…

V redu je. Varna si! Tudi ta nevihta bo minila…. 🤗

🎵 “Have you fallen in A Black Hole?”

Kaj pa če ta praznina, ki jo čutiš sploh ni “napačna”?
Kaj pa, če se prav zaradi te “praznine” ženeš naprej…?

Kaj pa, če si v bistvu čisto OK, pa s tabo ni čisto nič narobe?
(Ne glede na vse etikete, ki jih dobiš…)

Kaj pa, če se končno nehaš prilagajati in ugajati?
Kaj pa, če (p)ostaneš, ti.. 🖤

p.s. Čas je, da se te neham oklep(ati). 🥀Življenje je več kot Žalo(vanje). Je Valovanje… 🌊 (še posebej lepo pa je, če vmes pridejo Sanje. 🎶)

Ena izmed najhujših stvari, ki sem jih bila primorana prebaviti je ta, da lahko *zgolj jaz in izključno jaz “kontroliram” svoje misli.*

In to me je v začetku jezilo.
Zelo jezilo.
(Kaj res, a sem tak patetično f* v p* bitje, da si delam to?!?)

{Razbijanje posode.
Metanje pohištva.
Dretje. Ipika. Histerija.
F* F* F* ne morem več.}

V najhujših momentih, ko so bile misli kot podivjan vihar sem stekla do ograje.
“Skoči. Tak nima smisla. Lajf nima smisla. Skoči.”

Agonije.

Včasih se vprašam, od kod mi /ji ta moč. Tih nežen glas v vsem tistem hrupu.
“Iva STOP. STOP. STOP.” 🛑

“V redu je! Ne bo trajalo. Dihaj. To ni res. Ne verjemi vsem mislim. Ne. Ne. Ne. STOOOP.”

// Morda s tem zapisom res delam brutalno potezo. Metek v glavo. Ampak F* …

Je tudi to del moje ‘človeške izkušnje na planetu Zemlja’? Ali pa.. ‘moja duša si je tako izbrala?’
F* 🤦🏻‍♀️

Trudim se in se priklapljam na ta ‘balonček pozitivnosti’ kolikor se le da … 🫧 zdaj že znam drugače. Bolje. 🌊

Učim se, kako se ne teroriziram 24/7. In ja.. MISLIM da mi dobro uspeva. 😆 Še sem tu… 💪🏻

p.s. I am ok. No need to worry about me. I am strong 💗

Danes ne iščem sive,
temveč balansiram med ⬜️ in ⬛️.

—————————-
“Preveč” čutim.
Kaj pa če zgolj ‘č u t i m’?

Kaj pa če sploh ni ‘preveč’?

Kaj pa, če me prav ta (ču)tečnost d e f i n i r a?

Moja “gola koža” pač ni bila ustvarjena za svet robotov….

Padem. Vstanem. Ampak potem se pa d v i g n e m. 🤍⚡️

“Zidele amathambo.”

Razumem (ne){za}upanje.

Tako kot tudi razumem svojo jezo (oziroma STRAH).

Razumem svoje temne kotičke.
Tukaj so, da me obvarujejo.
Koliko pa je ta obrambni mehanizem realen/skladen s situacijo, je pa vprašanje 🤷🏻‍♀️ Kakšno ‘vprašanje’?

Pa kaj morem res mikro-overthinkat?

(Pre)velikokrat se je izkazalo, da je ščit padel ravno takrat, ko bi moral stat pokonci: takrat, ko bi mogla rečti odločen NE.

Zakaj nisem?

Zakaj sem dovoljevala izkorišanje, zlorabe?

Za f* drobtinice.

Zato ker sem bolj verjela/zaupala drugim kot pa sebi… (da to kar čutim ni res/prav/resnično)

Ker sem verjela/mislila, da sem varna/svobodna, če sem zakleneja v kletki, v kateri vsak dan suvajo f* drobtinice….

Ujeta… ampak ‘zdaj’ več ne.. ‘sedaj’ še samo letim… 🪶

Kaj je siva slika?
Seštevek? ⬛️ + ⬜️
Razlika? ⬛️ – ⬜️
Zmnožek/produkt?
Pot?
Proces?

Kričanje?
Jok?
Histerija?
Panika?

Petje?
Smeh?
Veselje?
Mirnost?

Je kot kreativni proces;
se pa mi tukaj pojavi vprašanje, ali je poudarek na ‘kreativi’ ali na ‘procesu’. 🤔 Ali je to isto/enako?

Kaj pa, če siva slika že je..
Ti zgolj sestavljaš, premikaš, odstranjuješ, dodajaš, barvaš, razbijaš koščke ⬛️ in ⬜️…

Ti si ⬛️ IN ⬜️.
(in ne ‘ALI’).

💭
“My mind is full, there is no rest…” 🎶
@picturegrey – paranoia //
Hvaležna, da je od mojega zadnjega paničnega napada minilo že kar nekaj časa. 😊✨⚡️ uspeva mi, da te skrajnosti/ekstremni ⬛️ 🌊⬜️ niso tako pretirani/pogosti .. so v balansu. #frekvencabrezšuma

BALANCE.
Think of it as ‘dance’, rather than as a goal.
[‘dance’ == Process. Path.]

🇸🇮 Naj bo iskanje ravnotežja ‘ples’ in ne končni cilj.

// ali povedano drugače: kreiranje sive slike naj bo ples, igra… valovanje…

Ta stavek mi je ob nedeljski yogi ZRAČNEGA flowa najbolj o(b)stal v spominu.
Takoj sem pomislila: Ples Črne in Bele. ⬛️🌪⬜️

Takoj za tem sem pomislila še na eno prispodobo… Pojdi s tokom./Prepusti se toku.. 
Gor. Navzdol. Gor. Dol. –> Valovi. 🌊

In čim sem dobila to misel, sem pomislila na *surfanje*. 🏄🏻‍♀️
V tistem hipu sem (med pozo/asano Bojevnik _?_ (ne vem, katera številka 🤷🏻‍♀️)) dobila v svojih mislih sliko, kako surfam. (Tega še nisem nikoli počela 👀).

In že sem bila tam – v Oceanu. 🐙
Podlaga/blazina za yogo je postala deska za surfanje.

[
Nato je učiteljica yoge rekla: 
“Spomnite se na ‘prizemljevanje’.” 🍃
*Dotik stopal s podlogo.* 🦶🏻
//peta, vsi prsti… trdno stojiš… poženeš korenine🌳
]

In že sem surfala naprej..! 😎 (balansirala svoje telo s stopali… poganjala korenine….)

Ko je bil moment za “čaturango”/sklec pa sem čutila, kako se spuščam pod val. 🌊🏄🏻‍♀️

((In sedaj sedim v svoji đungli, v kateri ne brrrrrnijo komarji temveč cel roj idej. Zamisli. Možnosti. Iluzije. Želje… Mali beli kvadratki ▫️▫️▫️.))


{
en mali beli kvadratek je tudi: 
kaj pa, če bi šla letos surfat? 🤔
}

I 💙 WATER.

Želim si, da bi bilo (re)programiranje …
e n o s t a v n e j e.
– hitrejše
– manj naporno
– manj boleče
– lahkotneje
– mirnejše
– avtomatsko
– brez razmišljanja

Brez dvomov.
Brez strahu.
Z večjo lahkotnostjo.

Brez solz.
Brez jeze.
Brez hitenja.

🤦🏻‍♀️

Danes se mi je zgodil •obupen• moment.. ‘lowlight’ 🕳

Od tistega zračnega Belega kvadrata ⬜️ sem odplavala v tegale –> ⬛️

Pravijo, da imamo potlačena čustva “shranjene” v telesu. In ko to ‘relisaš’ (nimam pojma kako tole prevesti 🤷🏻‍♀️) se sprotijo.. emocije?

Ni bilo prvič, da sem ob izvajanju joge jokala. Ali pa še huje: butnila v jok.

🤦🏻‍♀️

Ne vem, ali je to posledica določene asane/poze/položaja ali je povezano z mojim vsesplošnim *mentalno-telesnim* doživljanjem.

{
Najhujše so pa itak m i s l i .
Misli sprožijo občutke.

In včasih je zelo težko biti
‘tukaj in sedaj’.

Sploh, kadar se je potrebno
soočiti: z ‘realnostjo’.

In v tistem trenutku je lahko ta ‘realnost’ preveč v tvoji glavi.
Fajn je, ko je ⬜️, ampak ⬛️ je zelo napadalen.

F* strah. Zakaj?
}

System.out(); 😴

🔲🤷🏻‍♀️🔳