V iskanju sive: nezaupanje

Razumem (ne){za}upanje.

Tako kot tudi razumem svojo jezo (oziroma STRAH).

Razumem svoje temne kotičke.
Tukaj so, da me obvarujejo.
Koliko pa je ta obrambni mehanizem realen/skladen s situacijo, je pa vprašanje 🤷🏻‍♀️ Kakšno ‘vprašanje’?

Pa kaj morem res mikro-overthinkat?

(Pre)velikokrat se je izkazalo, da je ščit padel ravno takrat, ko bi moral stat pokonci: takrat, ko bi mogla rečti odločen NE.

Zakaj nisem?

Zakaj sem dovoljevala izkorišanje, zlorabe?

Za f* drobtinice.

Zato ker sem bolj verjela/zaupala drugim kot pa sebi… (da to kar čutim ni res/prav/resnično)

Ker sem verjela/mislila, da sem varna/svobodna, če sem zakleneja v kletki, v kateri vsak dan suvajo f* drobtinice….

Ujeta… ampak ‘zdaj’ več ne.. ‘sedaj’ še samo letim… 🪶