Category: V iskanju sive

Brez razmišljanja, si kar dala.
Najprej svoje ime.
Potem številko.
Nato še sebe.
V celoti.

Razgalila si se;
Pa ne zgolj telesa.
Temveč svojo dušo.

Kar tako.
Brez razmišljanja
Si dala..
VSE.

Slepo si verjela,
(In še naprej verjameš)
Da ima tudi ta svet
Takšno srce, kot ga imaš ti.

Daješ, dokler ne ostaneš.
Prazna.
Potolčena.

Na tisoč in en košček.
Na prafaktorje.

🖤🤍

Pred tremi meseci sem prejela svoj manjkajoči košček sestavljanke. 🧩
(Tri črke, katere so mi objasnile celotno sliko.)

Pa vendar, četudi sem dobila ta košček puzzla, se moje življenje ni čudežno spremenilo. Daleč od tega.
(Mi pa te tri črke pomagajo, da se zavedam, kaj se dogaja znotraj in zunaj mene.)

Sedaj razumem, zakaj je pomembno,
da (s)kreiram svojo sivi sliko. 🤍🖤

Spusti že ta ščit.
Odloži meč.
Dovolj je.
Nehaj se
že borit
sama s
sabo
in
se
prepusti.

🤍🖤⚡️🥊

Najhuje je, ko se razcepim.
Se premikam od
belega k črnemu kvadratku.
Takrat pozabim,
da obstaja tudi “nekje vmes”.
In takrat se spomnim,
da več nisem na sivi meji –
pa saj nikoli niti nisem bila.

Razcepitev (eng. Splitting)
ali kako se raztreščim na tisoče črnih koščkov.

Na prafaktorje
črnih pack.

Degradiram se.
Zlorabim se.

(Za)sovražim se.

“Ne smeš.”
Ne smem…
“Ne zaslužiš si.”
Ne zaslužim si.

Obtičim.
V sestavljanki
črnih koščkov.
Obstanem.
Ujeta v krikih
črne pošasti.
🖤

Self note:
Jutri je nov dan. 💛

“Pet sekund poguma.”

Že od začetka mojih ‘težav’ z anksioznostjo/paniko/izpadi joka/agresije/brezvoljnostjo/razmišljanje oziroma želja po samomoru/depresijo odklanjam medikamentalno pomoč. 💊 Morda metek v glavo in občasno brutalno mučenje. 🧠🦠

Ne gre se za to, da bi me bilo sram, če bi jemala tablete ampak bolj za dejstvo da ne verjamem, da obstaja čudežna tabletka, s katero bi bila rešena mentalnih bitk. 🤯
Morda bi svoje misli s tem utišala, ampak… prav zaradi tega tiščanja in pometanja pod predpražnik sem pred nekaj leti pristala, kjer sem. (Na samem robu. Mejnem robu: {zavoljo tega mi tudi ‘izključno’ tablete ne bi pomagale pri pre-programiranju/pre-vzgoji same sebe … ampak to je zgodba za kdaj drugič})

In če več ne znaš funkcionirati sam s sabo/svojimi mislimi ker ti otežujejo življenje ni OK. ❌ Ni ok, ce ti vsakodnevni opravki, situacije, odnosi oziroma življenje nasploh predstavlja muko, trpljenje, nesmisel, brezup…

Rada bi povedala, da obstaja pot in da obstajajo različni načini, kako lahko izboljšaš kakovost svojega življenja: da začneš Živeti na polno! 🙌🏻 Brez strahu ali obsojanja!

Vsekakor pa so za to potrebni čas, vztrajnost, potrpežljivost in pa vera//(za)upanje. 🤍⚡️

Med črno in belo najdi sivo. 😉
{Ja.. seveda so vmes tudi drugi čudoviti (barvni) odtenki, ampak v določenih obdobjih je že iskanje sivine j***n podvig, kaj šele dodajanje barv. 🌈 }

Če bi mi kdo pred enim letom rekel, kaj vse se lahko spremeni v ENEM letu, mu ne bi verjela. 💫

Ampak faaak… lahko se!
Preveč si želimo “na hitro”. Ne gre takoj iz ⬛️ v ⬜️.

Včasih je pravi 🤯.

“Faking Borderline.”

Veš, začetek kreiranja Sive slike je bil težak. Ampak saj veš:
Vsak začetek je težak.
Strah pred neznanim.

Start() function {
⬛️ razbiješ na koščke.
& ⬜️ se razširi.
}

while ◼️ > ◽️repeat;

~~~~~~~~~~~~~~~~~
Si vsepovsod;
V črni in v beli.

V ⬛️ ali ◽️.

Vsepovsod;
Ali v najtemnejši luknji svojega bitja ali pa nekje visoko.V obeh primerih si preveč v glavi. Ali v črnih. Ali v belih sferah.

Si.
Ampak nisi na meji.
Četudi si “mejna”.

A si vsepovsod drugje;
Samo ne v trenutko.
Nisi tukaj in sedaj.
Vdih.
Izdih.
V redu je.
Varna si.

Vdih.
Izdih.
(Ob)čuti.