Oziroma premalo divja in celo premalo nežna.
Category: V iskanju sive
V iskanju sive: 4. košček
Preteklo leto sem se vse preveč identificirala s ‘temo’.. z etiketami.. s travmami & potlačenimi občutki. Z vsem, kar ni OK. Z vsem, kar ‘moram’ spremeniti, odstraniti. Imela sem prepričanje da ti moji Črni kvadratki pač niso OK.
Ampak potem sem doživela (še enega) izmed tistih AHA momentov (in verjamem, da jih bom še veliko.. ker pač… AHA momenti so tisti nujno pomembni/potrebni prebliski v tem procesu 💡).
Ta Črni kvadratek ⬛️ je v bistvu samo en majhen košček. Del celotne slike: ki je pa sestavljena iz večih Črnih IN Belih kvadratkov. ▪️▫️◾️◽️
Draga moja, tvoja Siva slika je sestavljena tako iz Belih kot iz Črnih koščkov. In vsi ti koščki so pomembni & nujni, saj brez njih, ne bi bilo Sive slike. 🌫
p.s. Rada te imam, v vseh odtenkih črne in bele. 🖤🤍
V iskanju sive: 3. košček
“No tears to hear,
No laughs to see,
Is someone screaming?”
Včasih je res brezupno obupno.
Brez upanja/volje/energije/s črnimi in težkimi mislimi obtičim v črnem Kvadratku. ⬛️
Hvaležna pa sem, da je takšnih trenutkov čedalje manj.. 🙌🏻
Da ohranjam balans med Črnim in Belim Kvadratkom. 🤍
In ja, četudi ima vso to doživljanje/čutenje v ekstremih ⬛️ veliko težo, ima doživljanje/čutenje v ⬜️ toliko večji proti utež… ko te odnese…. 🌈
Včasih tako zelo, da izgubiš trdna tla pod nogami.. odplavaš/v višave & sanjarjenje… v upanje. ✨
Svet s temi Črno-Belimi očali je.. takšen.. nenavaden. Včasih boleč. Včasih čudovit. Ampak še lepši je, ko ta očala snamem… ko zaupam. ⚡️ Takrat, ko se soočim & si dovolim čutiti v vseh odtenkih… 🌫 & 🌈
Hvala, ker bereš. ❤️ Upam, da ima tvoja slika čimveč belih kvadratkov == drobnih fragmentov == doživljanje miru == hvaležnost == spokojnost ==▫️
V iskanju sive: 2. košček
“??????? ????????”
Temni trenutki.
Poden od podna.
Luknja. Brezno.
// Ko te ovijejo neprijetne misli in občutki.
Takrat jok ne pomaga.
Tudi dretje ne.
Telo se utrudi.
Takrat več ne zmoreš:
samo si, v svojem črnem kvadratku. ⬛️
Otopelost.
Praznina.
Brezup.
?
Najhuje je, ko več ne občutiš. Oziroma.. občutiš Praznino.
Postaneš praznina.
Enačiš se s praznino.
(Ampak vedi da nikoli NIKOLI nisi praznina! Ta praznina je le en delček v vsej celoti)
In prav v takih trenutkih je najbolj pomembno, da prikličeš tisti droben mali mičkeni žarek svetlobe/moči/poguma/upanja, ki ga imaš v sebi. ✨
In veš, čim se prebudi ta Bojevnik / Bojevnica, svet začenja postajati drugačen. ?
Res je, da se to ne v zgodi v trenutku. S ▪️ in ▫️zgolj kreiraš svojo novo ???? ?????.
Košček po košček Belih kvadratkov ◽️ /*???? ?? ??????? ??????* / kakšna druga izmed trilijon možnih tehnik {DIHANJE} + koščki Črnih kvadratkov ◾️ in počasi se bo tudi Praznina napolnila.
?
V iskanju sive: 1. košček
“Slowly biting, piece by piece.”
Odplavam.
Bodisi v temo
ali v iluzijo.
Izgubim ‘sivo’,
ki predstavlja trdna tla
pod mojimi nogami.
(Realnost 🌏)
Tok misli je premočan.
V obeh primerih me odnese-
v ocean. 🌊
Borim se z vrtincem,
ki me vabi v svoje kremplje.
Plavam na dnu in iščem zvezde.
🌟
Kje je siva? Nad gladino, kjer se dušim? 😷
Zrak zamenjuje strah in sence se spreminjajo v črnino. ⬛️
⬜️ Odletim, da najdem sivino -
a kaj, ko s tem v resnici bežim,
saj vsak dotik predstavlja bližino – ki se je bojim. 🙅🏻♀️
———————
🕶🧠🔘
“Divja”
Oziroma premalo divja in celo premalo nežna.
Ampak naposled pride dan, ko ugotoviš da je edina najbolj pomembna stvar to, da verjameš VASE!
EMOcionalna debilnost
Večji problem od Corone je virus, ki se imenuje EMOCIONALNA DEBILNOST.
Med najpogostejše simptome spada nezmožnost za ‘resne’ pogovore in posledično pomanjkanjee ‘globine’ v odnosih. Zelo pogosta je tudi sposobnost ignoriranja problemov in težav.
Kajti najlažje je pogledati vstran in ostati tiho. Lažje se je utopiti.
Kaj pa sploh čutiš?
Ali si sploh srečen?
Kaj si želiš?
Po čem hrepeniš?
Zakaj verjameš da ni možno, da bi bilo drugače?
Pa saj ne veš.
Ne znaš drugače. In niti ne (z)moreš.. ker se tega nisi naučil. Kako pa bi? Saj pa tega ne znaš.
Čeprav, morda pa te osebe problemov res nimajo. 🤔 In sem jaz “samo” občutljiva. 😂 #sarkazem
“Sky is the limit.” 💙
Kolikokrat sami sebi postavljamo omejitve & se ujamemo v lastne strahove? Zakaj? Kaj pa lahko izgubiš če greš malo izven udobja
?
Zakaj pa ne?
Česa te je strah?
Osvobodi se verig!
•
In ja. “Grozno je.”
Stavek, ki si ga v glavi velikokrat rečem/ponavljam.
Ampak kaj je GROZNO?
•
Poskušam bolje analizirat to besedo. Ta ‘grozno je’ poskušam zamenjati z nečim, kar me bo spodbudilo.
Učim se.
Korak po korak.
