Author: ajviie
V iskanju sive: Oklepanje
Zadnje čase spoznavam, kako zelo se oklepam svojega Črnega kvadratka. ⬛️
Pa saj logično: to mi je najbolj poznano. Tako sem naučena.
“Pazi. Pozor! Nevarnost!”
🤦🏻♀️
“Kak kompliciraš.”
“Joj, ne obremenjuj se toliko.”
Oh ja. Vem.
🤷🏻♀️
Ne znam drugače.
(Vsaj ne ‘še’! In ne uspe ‘vedno’)
Se pa učim. 🤍🤘🏻
Počasi in vztrajno dodajam male Bele kvadratke ▫️ v ta velik Črni kvadratek. 🔲
Počasi in vztrajno kreiram mozaik Črne in Bele – sivo sliko. \\
V iskanju sive: “Faking Borderline.”
“Faking Borderline.”
Veš, začetek kreiranja Sive slike je bil težak. Ampak saj veš:
Vsak začetek je težak.
Strah pred neznanim.
Start() function {
razbiješ na koščke.
& 
se razširi.
}
while 
> 
repeat;
~~~~~~~~~~~~~~~~~
Si vsepovsod;
V črni in v beli.
V ali .
Vsepovsod;
Ali v najtemnejši luknji svojega bitja ali pa nekje visoko.V obeh primerih si preveč v glavi. Ali v črnih. Ali v belih sferah.
Si.
Ampak nisi na meji.
Četudi si “mejna”.
A si vsepovsod drugje;
Samo ne v trenutko.
Nisi tukaj in sedaj.
Vdih.
Izdih.
V redu je.
Varna si.
Vdih.
Izdih.
(Ob)čuti.
V iskanju sive: “Sprejeti se.”
Sprejeti se;
sprejeti vse delčke/fragmente svojega bitja.
Sprejeti vse koščke 
in .
Sprejeti ; a se z njo ne enačiti.
Sprejeti ; in je ne potlačiti.
Sprejmi, da so “temačne” globine tvojega bitja pravzaprav tisti koščki, ki potrebujejo največ osvetlive: Sočutja ~> Ljubezni. 
== 
Velikokrat se pri kreiranju sive slike izgubim: imam epizodo, katero imenujem(o) splitting: razcepitev.
Kot da se odcepim; razdrobim in izgubim se v svetu Črne in Bele.
In takrat…
ko je je GROZNO,
v je pa *out-of-this-World*.
Fragment: ‘At The Wrong Place’
Fragment ‘At The Wrong Place’ je eden izmed najbolj “razgaljenih” pesmi na EP-ju FRACTURED 
ki smo ga izdali s ???????????????????????????? ????????????????. Razgaljena ni zgolj naslovnica, v smislu mojega fizičnega telesa, ampak je razgaljeno tudi besedilo, ki je zelo osebno// intimno .
Pesem govori o spopadu in soočenju s samim seboj, v trenutkih, ko te nagovarjajo najtemnejše misli in občutja, ki jih ne znaš zaustaviti… V takšni miselni sferi posledično tudi svet doživljaš kot temačen, hladen in prazen.
Si na “napačnem” mestu : v svoji glavi.
Vabljeni k poslušanju/branju/ogledu tega sivega fragmenta. 
V iskanju sive: Kilogrami
Ne bojuješ se z odvečnimi kilogrami,
temveč z doživljanjem/percepcijo svojega telesa.
Z mislimi.
Z občutki,
da si debela.
Ne le, da s črno-belimi očali doživljaš zunanji svet (osebe, interakcije,…) kot nevarno/prijazno, tudi samo sebe doživljaš na strogi črno/beli način. 🤦🏻♀️
Ali si lepa/dobra ali pa debela/grda/hudobna/ničvredna…. what a fuck?? 🤯
Zakaj je to sploh tako pomembno? 😖
V iskanju sive: Samostojnost
Letos me zasledujejo…🦌💫 •.
Ali pa jih bolj opazim oziroma jim namenim dodato pozornost.
Kot nek ‘znak’: “You got this girl.” ⚡️
Letos odkrivam sebe & svojo samostojnost. Ali pa jo kreiram?
{
Ne glede na izbrano besedo odkrivati/kreirati… razkr(iva)m vse svoje zdrobljene koščke črne◼️ in bele ◽️ ter jih kreiram v sivo sliko: #viskanjusive 🖌 // @picturegrey 🎙
}
System.out.println
(”Hellow World 🙋🏻♀️”)
V iskanju sive: Percepcija
Duševno/mentalno zdravje je še zmeraj tabu -
morda manj, kot je bilo pred leti ampak še zmeraj o tem premalo govorimo. ⚡️🧠 dogajanje v naših mislih je del doživljanja tega Sveta/Življenja.
“Ne jemlji si tako k srcu.”
“Ne bodi tako občutljiva.”
“Saj se samo hecamo.”
“Nisem mislil resno.”
“Nisi ‘prav’ vzela.”
Res je.
Vzamem ‘narobe’:
Vzamem na najslabši možen način.
Vzamem kot napad.
Zmoti me tvoj pogled; ki je preveč resen. Jezen. Prazen.
Zmoti me tvoj glas; ki je poln sarkazma. Strog, osoren, monoton.
Je skoraj tako, kot da sikaš. Včasih tudi renčiš.
Zmoti me hrup, ko udariš po mizi; postane me strah.
Zmoti me množica ljudi;
neprijetno mi je. Bojim se.
Zmoti me, ko omeniš moje ime:
“Kaj sem naredila narobe?”
Zmoti me, ko se me dotakneš.
“Prosim, ne rani me, ker boli.”
‘Prav’ imaš.
Vzamem ‘narobe’.
“Narobe” za tvojo ‘zdravo’ perspektivo.
Res je.
Motim se.
V resnici ni tako grozno, kot pa dojemam…..
No saj… še dobro da je moja mentaliteta na terapiji:
Da naučim svoje možgane,
da bodo delovali ‘prav’.
Da bo tudi moja percepcija ‘prava’.
🤯
V iskanju sive: “Grozno je”
{
“Grozno je.”
Stavek, ki sem si ga namenila za ‘dobro jutro’. Tega se nisem zavedala, vse dokler nisem začela hoditi na psihoterapije.
Na začetku moje poti (pri procesu psihoterapije) se nisem povsem zavedala, v kaj se spuščam. Terapevtka mi je po uvodni uri rekla, da ne bo enostavno, da bo neprijetno in naporno ter, da me čaka dolga pot, da “okrevam.” 🐛
Tem besedam nisem posvečala preveč pozornosti, saj sem že takrat bila v obdobju, ko ni bilo enostavno – še manj pa prijetno. (“Grozno je.”)
Ko se ti odpre podzavest ugotoviš, kaj se dogaja v tvoji notranjosti. Slišiš. Vidiš. Čutiš….Vse kar si pozabil, potlačil, preslišal, ignoriral. Spet spoznaš svoje jedro. (Jaz temu jedru pravim “Mala Iva.”)
🤯 Le kako bi bilo življenje prijetno, če pa za dobro jutro sam sebi rečeš, kako je vse grozno?
In tako živiš, da si za zajtrk postrežeš z Grozo…. nadaljuješ dan.. ‘z grozo’. Vse je panika. Vse je nevarno. Pazi ‼️
V iskanju sive slike:
Zdravo, jaz sem Groza. p1
}
V iskanju sive: Odgovornost
Nisem kriva,
sem pa odgovorna.
🐼
In to je včasih tak faking jebeno težko sprejeti.
Najtežji korak, je tisti prvi.
Prvi korak…
…k sprejetju odgovornosti.
…v spremembo.
…da si priznaš, da potrebuješ POMOČ. 🤍
Leto in pol nazaj, sem začela s procesom psihoterapije. 🧠
Spomnim se, ko mi je terapevtka rekla, da se naj pripravim, saj bo težko & naporno ter da me čaka delo.
Ampak takrat se nisem zavedala, kaj to pomeni, saj mi je že bilo ‘težko’. Nisem se več znala spopadati sama s sabo. S svojimi negativnimi mislimi. Paniko. Strahovi. Krivdo. Žalostjo. Jezo. ❌
Sedaj se učim.
Kako se soočati s takšnimi mislimi.
(⛔️ misli! To ni res!!)
Korak po korak.
(👣 ni važna hitrost ali velikost korakov.)
Učim se, kako
sestavljati košček po košček,
(črne in bele kvadratke)
v čudovito sivo sliko.