razbijamsivo : (od)rezati /3.

Včasih se zgodi, da četudi zmoremo in znamo soočiti se z realnostjo – z resnico – postanejo ✂️ edini način preživetja : obrezovanje.

Pomembno je priznati, da na našem »vrtu« rastejo stvari, ki potrebujejo nego : včasih tudi rez. Ne zato, da bi uničili, temveč da bi ohranili.

Spomnim se svojega prvega temačnega obdobja – za katerega se je kasneje izkazalo, da niti ni bilo tako zelo temačno.

Takrat sem prijateljici natipkala poslovilno sporočilo.
Napisala sem ji, da je v redu, če prekineva odnos. Da bom zmogla, tudi če se nikoli več ne vidiva.

Danes sem ji hvaležna, da je med vrsticami prepoznala nekaj, česar sama nisem znala ubesediti. Poklicala me je.

Podrobnosti najinega pogovora so z leti zbledele. Kar pa je ostalo, je spoznanje: vsaka od naju je odmik, tišino in zatišje razumela po svoje.

Njej se je zdelo, da mi daje prostor – ker sem bolj samotarske narave. Meni pa je ta praznina pomenila zapuščanje.

In zato sem posegla po škarjah. “Jaz bom prej tebe kot ti mene.”

To je bil moj status quo v odnosih.

Danes vem, da obrezovanje ni vedno beg. Včasih je samo strah, preoblečen v moč.

In včasih je največji pogum prav to, da škarje odložimo.

// KONEC 3. DELA