#kreiramsivo : Jeza

V preteklosti sem jo kopičila v sebi,
dokler tega nisem več mogla storiti:
v meni je kar vrelo do točke eksplozije.

Zmogljivost tlačenja jeze se je vsakič manjšala, vse do končnega velikega poka: katastrofe/blagoslova fragmentacije.

Za nekatere se je to zdelo kot
“pretirana reakcija”, toda resnica je, da telo ne more večno prenašati stagniranih čustev.

Edini način “rešitve” je, da ‘občutimo‘.

Ampak spet: jeza je le vrh ledene gore.

Kar je spodaj, je bolj zahtevno in boleče.

Sprejela sem, da je to del mene, ki mu moram pogosteje prisluhniti. Jeza nas uči (vsaj) dveh stvari:

• naše meje so bile prestopljene ALI / in
• naše želje/potrebe niso izpolnjene.