Nekaj Lun nazaj sem morala odpovedati sreΔanje:
“Nisem ok, ne poΔutim se ok in trenutno ne morem “dostaviti” vesele Ive polne energije.”
V odgovor sem prejela:
“NiΔ hudega, se uskladimo ob drugi priliki.”
Moj prvi obΔutek je bil ‘ranjenost‘, kajti ΕΎelela sem si sliΕ‘ati:
“V redu je, sprejmemo te,Β v stanju kot si.”
Po procesiranju Δustev in introspekciji sem dobila spoznanje, da sem jaz tista, ki ne sprejme same sebe, v stanju, v katerem sem: Utrujena, teΔna, laΔna. (ljubezni)
