PISANJE

Konverzija (angl. Conversion) je (bila) ena izmed pesmi, ki se (je) ustvarja(la) za 𝚙𝚒𝚌𝚝𝚞𝚛𝚎 𝚐𝚛𝚎𝚢.

Naučila sem se, da je najučinkovitejši način transformacije eXtremnih procesov ta, da “dam ven” :
{bodisi skozi šport ali pa umetnost.}( ne glede na pol: ⬛️/ ⬜️ )

Včasih trpi telo. Spet drugič pa glava. Med njima so običajno #emocije

Prvi valovi ✨ inspiracijskega ustvarjanja mi običajno dajo  “uvide” : 🪨 #material za introspekcijo oziroma VRTANJE PO PSIHI. In osnova te pesmi je bil en zajeten {težek} kamen, ki je potreboval ogromno #dozorevanja : časa in še več “mrcvarjenja”/ seciranja 🫀.

Govorim o #liriki : besedilu… pomembnemi delu pesmi. Rdeča nit. Zgodba.

Moja zgodba. MOJA osnova. 🪨

 Prvi posnetek inspiracijskega momenta moje kreativne džungle, se je zgodil 18. oktobra 2022. 

Pot od prvega kamna do Life in 𝚐𝚛𝚎𝚢 verzije (2025)  je bila dolga.  Ampak zelo transformativna. 

Ko je nastal prvi posnetek (2022) sem se šele učil o zdravilni moči preoblikovanja stagniranih čustev.
Tek, joga, petje, vse to sem uporabljala kot sredstva za “prašenje duše” … ne pa ustvarjanja kot načina izražanja.

Najtežji del ustvarjalnega procesa je, ko se moraš soočiti z ustvarjenim osnutkom.

Poslušati posnetek in prepisati prvi osnutek besedila. Pogosto v njem najdeš skriti dragulj svoje duše.  V besedi, tonu, ritmu… emociji. V “živi” obliki, kamen/dragulj, ki ga vidiš z drugačne perspektive.

In včasih ta drugačna perspektiva boli: resnica boli.

Do nadaljevanja ustvarjanja s sivim kamnom inspiracije, ki je nastal 2022, je minilo kar nekaj časa.

Naslednja faza je bila faza “čutenja” emocij.

In ponovno razmišljanje o KAJ-PA-ČE-jih.

Naslednja ključna faza v procesu je bila, ko je Vane na podlagi mojega “sivega kamna” (prve predloge (2022) in drugega vajba (2023) ustvaril instrumental za pesem (“𝚐𝚛𝚎𝚢  intrumental”) in mi je pomagal dopolniti besedilo. (LIRIKA 2. DEL).

Na podlagi novega instrumentala in teksta so se posneli tudi novi vokali pesmi.

In nastala je prva demo verzija pesmi:

SONG4A

“Kakšnega drugačnega življenja si pa želiš?”

Za mojo takratno podivjano glavo, ki je potovala po poti spominov Življenja ter se je  vsak dan znova borila s kopico miselnih bremenov preteklosti in sedanjost (ter prihodnosti), je bilo vprašanje, kako bi naj drugačno življenje izgledalo, vse prej kot enostavna naloga. 

Globoko v sebi sem pa vedela, da me bo ta odgovor odpelal iz ⬛, v katerem sem se nahajala.

Kaj pa če? Kaj pa če? Kaj pa če?
(engl. what if, what if, what if…) 

Ker sem bila ujeta in zaciklana v zanki vseh “KAJ PA ČE”-jev,
mi je pri nadaljevanju teksta pomagal Vane.

Njegova dopolnitev besedila me je ponesla še globje na potovanje in raziskovanja filozofskih življenjskih, psiholoških oziroma osebnih vprašanj.

Ko sem naposled prišla do svojega “Življenjskega odgovora”,
se en del mene s tem ni strinjal. Še več: postalo me je sram, da si želim nekaj tako “banalnega”.. preprostega.. vsakdanjega.

Pesem mi je zaradi liričnih elementov prinesla ogromno globine, širine, #kamenčkov modrosti. In pa seveda.. odgovor na X, ki sem ga iskala.

Ta X je zadnji stavek v pesmi ‘Conversion of 𝚐𝚛𝚎𝚢’.

V instrumentalno verzijo pesmi Conversion of 𝚐𝚛𝚎𝚢 je bilo dodanih nekaj posebnih effektov.

Dva lahko izpostavim:

• #anxiety PRH / Pot Miru.mp3

To so posnetki, ki so nastali leta 2023 na festivalu PRH (Punk Rock Holiday).

Velikokrat se, ko sem na javnih prostorih, počutim “izpostavljeno” oziroma prestrašeno. V takšnih primerih sem se (zraven dihanja, da umirim samo sebe) naučila, da preusmerim pozornost iz občutij strahu v TU-IN-ZDAJ.

In eden od načinov, da se spravim v TU-IN-ZDAJ, je snemanje zvokov okolja, v katerem se nahajam.

Na posnetkih ‘Pot Miru’ sem zajela zvoke več-glave-množice ljudi, ki so me obdajali.

V enem trenutku dneva se na festivalu nisem počutila ok. Običajno bi se v tem ne ok momentu skrila v šotor ter se zaprla v glavo: med (neprijetne) misli in čustva.

Tega dne pa sem se odločila, da bom ravnala drugače in sem se podala “v nevarnost”: med ljudi. 

S snemanjem zvočnega posnetka sem poskušala nevtralizirati svoj strah, oziroma najti mir v neprijetnem.

Ime ‘Pot Miru’ je nastal avtomatsko:
snemalnik zvoka na telefonu namreč kot privzeto ime zvočnega posnetka vzame lokacijo/ime ceste/Naslov. In v tem primeru je bilo to na Poti Miru, v Tolminu.

Z dodajanjem tega zvočnega posnetka v instrumental pesmi 𝚐𝚛𝚎𝚢  sem želela poudariti, kako glasna in neprijetna lahko postane množica (misli).

p.s.: šele med pripravo besedila za prispevek na spletni strani sem opazila, da sem podoben posnetek naredila tudi leta 2024.

• 2.#DIY instrument

Še en poseben zvočni dodatek, ki je bil bil narejen, posnet in dodan v instrumental 𝚐𝚛𝚎𝚢 pesmi, so bili zvoki #diy instrumenta (“glasbena igračka”).

Ko se je aprila 2024 zgodilo to, da se je projekt 𝚙𝚒𝚌𝚝𝚞𝚛𝚎 𝚐𝚛𝚎𝚢 zaustavil, me je (skoraj) sesulo. 💔

Izgubila sem svoj svetilnik, svoje gorivo, smisel, namen (Življenja).

Zdelo se je, kot da sem s prenehanjem 𝚙𝚒𝚌𝚝𝚞𝚛𝚎 𝚐𝚛𝚎𝚢 izgubila sebe; svojo 𝚜𝚒𝚟𝚘  identiteto, želje, vizijo prihodnosti… AMPAK, odločila sem se, da bom enkrat Conversion of (𝚐𝚛𝚎𝚢) Life končala in objavila.

Da sem lahko ponovno nadaljevala z ustvarjalnim procesom pesmi 𝚐𝚛𝚎𝚢,
je minilo precej časa . Demo posnetka pesmi (SONG4A), brez da bi padla v jok, nisem zmogla poslušati.

In ker sem takrat razmišljala o tem, da bi ponovno posnela vokalne linije, je bilo pomembno, da med tem ko pojem, ne jočem.

Preden sem se aktivno lotila zaključevanja pesmi Conversion of 𝚐𝚛𝚎𝚢 (v zvočno-vizualno obliko, ki je zunaj) sem veliko časa namenila preigravanju Conversion of Life – akustična verzija pesem, ki je nastala.

Med Life in 𝚐𝚛𝚎𝚢 verzijo pesmi do razlik ne prihaja le v zvoku, temveč tudi v besedilu.. Sicer gre za isto pesem, ampak ne zares… način izvedbe je drugačen; zgodba je pa ista.

Več kot pol leta po koncu 𝚙𝚒𝚌𝚝𝚞𝚛𝚎 𝚐𝚛𝚎𝚢 projekta  sem poskušala na novo posneti vokale : pa ni šlo. Zmeraj je bil prisoten cmok v grlu, na prsih pa je slonela teža občutkov. Miselnih sfer (Kaj pa če, kaj pa če, kaj pa če..) raje ne omenjam.

Ker sem v procesu žalovanja prišla do številnih pomembnih AHA-realizacij, sem se odločila, da novih vokalov ne bom posnela.

Moj odločilen argument je bil ta, da se (več) nisem bil pripravljena (čustveno) potapljati v globinah pesmi.

“Ne grem več tja.”

Čustveno vživljanje in začinjenje umetniškega dela se mi zdi izredno pomembno AMPAK ne za vsako ceno. Morala sem se naučiti in postaviti (čustvene meje) sama sebi in tako zavarovati sebe pred sabo (in mislimi, občutki.. podoživljanju).