SpraΕ‘ujem se, koliko nas je ‘tam zunaj’…. (pre)straΕ‘enih bitij, ki (pre)malo zaupamo… sebi, ljudem… Lajfu… ‘tam zunaj’.
(pre)veΔkrat se oproΕ‘Δamo,
(pre)velikokrat overthinkamo,
(pre)prosto se zabubimo v svoj (pre)mikajoΔi oklep.. ker je (pre)grozno.
Razumem tvoje nezaupanje. Δutim tvoj strah.
Ampak tudi to je del sestavljanke : sive slike.
Na tem mojem samostojnem potovanju sem se sooΔala z veliko strahovi… enkrat se je strah razvil v grozno paranojo AMPAK sem se sestavla. Potem spet pride, pripetljaj, ki te vrΕΎe iz valova… Se pobereΕ‘, greΕ‘ dalje… NADALJUJEΕ !
In kar sem spoznala je, da sem bolj odporna, kot pa sem mislila, da sem. πͺπ»
*Vdih*
*Izdih*
Mam jaz to. π€π»β€οΈ
All is good.







