V iskanju sive: Percepcija

Duševno/mentalno zdravje je še zmeraj tabu -
morda manj, kot je bilo pred leti ampak še zmeraj o tem premalo govorimo. ⚡️🧠 dogajanje v naših mislih je del doživljanja tega Sveta/Življenja.

“Ne jemlji si tako k srcu.”
“Ne bodi tako občutljiva.”
“Saj se samo hecamo.”
“Nisem mislil resno.”
“Nisi ‘prav’ vzela.”

Res je.
Vzamem ‘narobe’:
Vzamem na najslabši možen način.
Vzamem kot napad.

Zmoti me tvoj pogled; ki je preveč resen. Jezen. Prazen.
Zmoti me tvoj glas; ki je poln sarkazma. Strog, osoren, monoton.
Je skoraj tako, kot da sikaš. Včasih tudi renčiš.
Zmoti me hrup, ko udariš po mizi; postane me strah.
Zmoti me množica ljudi;
neprijetno mi je. Bojim se.
Zmoti me, ko omeniš moje ime:
“Kaj sem naredila narobe?”
Zmoti me, ko se me dotakneš.
“Prosim, ne rani me, ker boli.”

‘Prav’ imaš.
Vzamem ‘narobe’.
“Narobe” za tvojo ‘zdravo’ perspektivo.

Res je.
Motim se.
V resnici ni tako grozno, kot pa dojemam…..

No saj… še dobro da je moja mentaliteta na terapiji:
Da naučim svoje možgane,
da bodo delovali ‘prav’.
Da bo tudi moja percepcija ‘prava’.

🤯