Razumem (ne){za}upanje.
Tako kot tudi razumem svojo jezo (oziroma STRAH).
Razumem svoje temne kotiฤke.
Tukaj so, da me obvarujejo.
Koliko pa je ta obrambni mehanizem realen/skladen s situacijo, je pa vpraลกanje ๐คท๐ปโโ๏ธ Kakลกno ‘vpraลกanje’?
Pa kaj morem res mikro-overthinkat?
(Pre)velikokrat se je izkazalo, da je ลกฤit padel ravno takrat, ko bi moral stat pokonci: takrat, ko bi mogla reฤti odloฤen NE.
Zakaj nisem?
Zakaj sem dovoljevala izkoriลกanje, zlorabe?
Za f* drobtinice.
Zato ker sem bolj verjela/zaupala drugim kot pa sebi… (da to kar ฤutim ni res/prav/resniฤno)
Ker sem verjela/mislila, da sem varna/svobodna, ฤe sem zakleneja v kletki, v kateri vsak dan suvajo f* drobtinice….
Ujeta… ampak ‘zdaj’ veฤ ne.. ‘sedaj’ ลกe samo letim… ๐ชถ
Related posts
