To (zapis na fotografiji) je uvodni stavek pesmi At The Wrong Place.
Napisan je bil po izbruhu, ki sem ga imela zaradi *malenkosti*.
Ampak v bistvu, takrat tisti โขtriggerโข ni bil malenkost.
Svet sem doลพivljala tako zelo intenzivno, da me je vsaka najmanjลกa stvar (ฤustveno) BOLELA.
Sem pa vesela, da sem lahko te obฤutke, doลพivljanja, misli \\ epizode razcepitve transformirala v to pesem. ๐ค
At The Wrong Place\\ Ko si na napaฤnem/neprijetnem/ฤrnem mestu… v svoji glavi. โฌ๏ธ
Ko te vodi strah +/in nezaupanje… potem tudi svet doลพivljaลก kot tak. ๐คท๐ปโโ๏ธ
In res je, da se zaฤne pri tebi!
Spremeniลก lahko izkljuฤno svoj pogled. In vsekakor. Prav to je najteลพje. Zakaj? Zato ker boli… ker f* boli, ko padajo iluzije. Padejo maske. Doลพiviลก spoznanje: Si na napaฤnem mestu, v svoji glavi.
Izkljuฤno TI se lahko odpeljeลก/popeljeลก ven/drugam…







